Pogoji
Etični kodeks
1. UVOD
Namen tega kodeksa je stranko spomniti na najpomembnejše pravne predpise, ki veljajo za internet, skupaj s kratkim pojasnjevalnim komentarjem. Kljub skrbnosti, ki je bila uporabljena pri pripravi te priloge, SIMAFRI ne more prevzeti nobene odgovornosti za informacije, ki tukaj niso vsebovane, in tega kodeksa nikakor ni mogoče šteti za izčrpnega. Poleg tega ta kodeks zadeva izključno pravni okvir v zvezi z uredniškimi vidiki dejavnosti stranke, naloga stranke pa je, da za vidike storitve, ki jo prejema pri družbi SIMAFRI, upošteva celoten pogodbeni okvir, ki jo veže na družbo SIMAFRI. SIMAFRI zato stranki odločno svetuje, naj se posvetuje s svetovalcem, da razjasni svoje posebno vprašanje. Stranka je odgovorna za navedbe in vsebine, ki se pojavljajo na njeni lastni spletni strani. Najprej se pojasni, da je stranka osebno odgovorna za vsa pravna, regulativna ali upravna dovoljenja, ki so potrebna za odprtje in delovanje spletne strani. Drugič, stranka se zavezuje, da bo v okviru delovanja spletne strani spoštovala pravna in etična pravila, ki lahko urejajo opravljanje njenega poklica in splošneje uporabo spletne strani, ki jo namerava izvajati. V vsakem primeru je stranka odgovorna za spoštovanje javne morale in javnega reda ter za spoštovanje zakonov in predpisov, zlasti glede zaščite mladoletnikov in spoštovanja človekove osebnosti. Pod istimi pogoji se zavezuje, da bo spoštovala pravila o varstvu osebnih podatkov in splošneje tista, ki zadevajo pravice tretjih oseb, zlasti glede pravic intelektualne lastnine ter pravic v zvezi z informacijami in vsebinami spletnih strani. SIMAFRI si pridržuje pravico, da v primeru kršitev teh obveznosti s strani stranke storitve v celoti ali delno začasno ustavi ali prekine.
2. JAVNE STORITVE SPLETNEGA KOMUNICIRANJA
Razlikujemo različne osebe, ki so lahko udeležene pri spletni strani
2.1 - Ponudnik dostopa do interneta
Opredeljen je kot oseba, katere dejavnost je ponujanje dostopa do javnih storitev spletnega komuniciranja. Odgovoren je za obveščanje svojih naročnikov o obstoju tehničnih sredstev, ki omogočajo omejevanje dostopa do nekaterih storitev ali njihovo izbiranje, ter za to, da jim ponudi vsaj eno od teh sredstev. Odgovoren je tudi za obveščanje o obstoju sredstev za zavarovanje njihovega omrežja.
2.2 - Ponudnik gostovanja
Opredeljen je kot fizična ali pravna oseba, ki, tudi neodplačno, za dajanje na voljo javnosti prek javnih storitev spletnega komuniciranja zagotavlja shranjevanje signalov, zapisov, slik, zvokov ali sporočil kakršne koli vrste, ki jih zagotovijo prejemniki teh storitev. Ponudnika gostovanja se ne sme zamenjevati s ponudnikom storitev, ki po potrebi oddaja namenski strežnik ponudniku gostovanja, pri čemer tak ponudnik storitev zagotavlja le tehnično infrastrukturo.
2.3 - Izdajatelj javne storitve spletnega komuniciranja.
Izdajatelj spletne strani je dolžan dati javnosti na voljo v odprtem standardu: - v primeru fizične osebe: njen priimek, ime, prebivališče in telefonske številke ter po potrebi številko njenega vpisa v poslovni in podjetniški register ali v obrtni register, - v primeru pravne osebe: njen firmo, sedež, telefonske številke, številko v poslovnem in podjetniškem registru ali obrtnem registru, osnovni kapital, ime odgovornega urednika ter ime, naslov in telefonske številke njenega ponudnika gostovanja. Stranka tudi zagotovi, da je prikazano naslednje: - veljavna cena, če je to relevantno, - oglaševalska narava razširjenih sporočil. Če pa se spletna stran izdaja na nepridobitni podlagi, lahko izdajatelj, da ohrani svojo anonimnost, javnosti da na voljo le ime in naslov svojega ponudnika gostovanja, potem ko je poskrbel, da je temu predhodno sporočil svoje osebne identifikacijske podatke. Ugotovitev nezakonitih vsebin mora privesti do poziva, naslovljenega neposredno na izdajatelja spletne strani. Ob nedejavnosti slednjega in če je vsebina očitno nezakonita, se lahko ponudniku gostovanja pošlje datirano obvestilo, ki vsebuje kontaktne podatke pošiljatelja obvestila, ime in naslov prejemnika, opis spornih dejstev in njihovo natančno umestitev, razloge, zaradi katerih je treba vsebino odstraniti, vključno s sklicevanjem na zakonske določbe in dejanske utemeljitve, ter kopijo dopisovanja, poslanega avtorju ali izdajatelju sporne vsebine, s pozivom k njeni odstranitvi ali spremembi, ali sicer dokaz, da avtorja ali izdajatelja ni bilo mogoče kontaktirati. Ponudnik gostovanja v tem pogledu nima splošne obveznosti nadzora nad vsebinami, ki jih gosti. Nazadnje obstajajo pravila, ki veljajo za vse ponudnike storitev kot nosilce informacij, od katerih se večina nanaša na zaščito javnega reda in spoštovanje javne morale.
3. JAVNI RED
Kršitev javnega reda je očitno motenje javnega miru.
4. JAVNA MORALA IN MLADINA
Kršitev javne morale je opredeljena kot dejanje izdelave, prevoza ali razširjanja, s katerimi koli sredstvi in na katerem koli nosilcu, sporočila nasilne ali pornografske narave ali narave, ki resno krši človekovo dostojanstvo ali spodbuja mladoletnike k igram, ki jih telesno ogrožajo, ali trgovanja s takim sporočilom, in se kaznuje s tremi leti zapora ter denarno kaznijo 75.000 evrov, če lahko sporočilo vidi ali zazna mladoletnik. Kaznujejo se naslednja dejanja: - dejanje zajemanja, snemanja ali prenašanja podobe mladoletnika z namenom njenega razširjanja, kadar je ta podoba pornografske narave, kaznovano s petimi leti zapora in denarno kaznijo 75.000 evrov; - dejanje ponujanja, dajanja na voljo ali razširjanja take podobe ali takega prikaza s katerimi koli sredstvi, njenega uvoza ali izvoza ali naročanja njenega uvoza ali izvoza, kaznovano z enakimi kaznimi; - kazni se zvišajo na sedem let zapora in denarno kazen 100.000 evrov, če je bilo za razširjanje podobe ali prikaza mladoletnika nedoločeni javnosti uporabljeno elektronsko komunikacijsko omrežje. Kazni v zvezi s spodbujanjem k samomoru se zvišajo na pet let zapora in denarno kazen 75.000 evrov, če je žrtev kaznivega dejanja mladoletnik, mlajši od 15 let.
5. SPODBUJANJE K SAMOMORU
Spodbujanje k samomoru se kaznuje s tremi leti zapora in denarno kaznijo 45.000 evrov, in sicer dejanje spodbujanja k samomoru, če je spodbujanju sledil samomor ali poskus samomora. V tem pogledu bi bilo mogoče internet šteti za nosilec spodbujanja. Drugi člen zajema propagando ali oglaševanje, ne glede na obliko, v korist proizvodov, predmetov ali metod, ki se priporočajo kot sredstvo za odvzem življenja, kaznovano s tremi leti zapora in denarno kaznijo 45.000 evrov. Tretji člen zajema dejanje namernega poseganja, s katerim koli postopkom, v zasebnost zasebnega življenja druge osebe in ga kaznuje z enim letom zapora in denarno kaznijo 45.000 evrov.
6. ZVODNIŠTVO
Dejanje osebe, na kakršen koli način: - podpirati, pomagati ali ščititi prostitucijo druge osebe; - iz prostitucije druge osebe pridobivati korist, deliti njene prihodke ali prejemati prispevke od osebe, ki se običajno ukvarja s prostitucijo; - novačiti, usposabljati ali zapeljevati osebo za prostitucijo ali izvajati pritisk nanjo, da bi se ukvarjala s prostitucijo ali se z njo še naprej ukvarjala, se kaznuje s petimi leti zapora in denarno kaznijo 150.000 evrov. Zvodništvu je izenačeno dejanje osebe, na kakršen koli način, da deluje kot posrednik med dvema osebama, od katerih se ena ukvarja s prostitucijo, druga pa izkorišča ali plačuje prostitucijo druge osebe.
7. NAPADI NA AVTOMATIZIRANE SISTEME ZA OBDELAVO PODATKOV
Napadi na sisteme za obdelavo podatkov se kaznujejo, zlasti: - dejanje goljufivega pridobivanja dostopa do avtomatiziranega sistema za obdelavo podatkov v celoti ali deloma ali ostajanja v njem; - dejanje oviranja ali izkrivljanja delovanja takega sistema; - dejanje goljufivega vnašanja podatkov v tak sistem ali goljufivega brisanja ali spreminjanja podatkov, ki jih ta vsebuje.
8. SPLETNE IGRE NA SREČO IN IGRE NA SREČO, LOTERIJE
Loterije so kot take prepovedane. Tako so prepovedani prodaja nepremičnin, premičnin ali blaga, ki poteka z žrebanjem ali je vezana na nagrade ali druge ugodnosti, ki so, čeprav le delno, posledica naključja, in na splošno vse javnosti ponujene operacije, ne glede na ime, ki naj bi vzbujale upanje na dobitek, ki bi bil pridobljen z žrebanjem. Vsaka kršitev prepovedi loterij se kaznuje s tremi leti zapora in denarno kaznijo 90.000 evrov. Te kazni se zvišajo na sedem let zapora in denarno kazen 200.000 evrov, če kaznivo dejanje stori organizirana tolpa. Te sankcije lahko spremljajo tudi dodatne kazni. Izjemoma so pod pogoji dopustne naslednje loterije: - tradicionalne igre bingo, ki se prirejajo v zaprtem krogu in izključno za socialne, kulturne, znanstvene, izobraževalne, športne ali namene družabne zabave in za katere so značilni nizki vložki, manjši od 20 evrov. Te nagrade v nobenem primeru ne smejo biti v denarnih zneskih ali povrnjene. Lahko pa so v podelitvi nakupovalnih bonov, ki jih ni mogoče povrniti. - loterije, za katere se od igralcev ne zahteva nikakršen finančni prispevek. Z drugimi besedami, loterije, ki niso vezane na nakup in ki za udeležence ne pomenijo nobenega izdatka, so zakonite. Prirejanje spletnih iger na srečo in iger na srečo je podvrženo ureditvi izključnih pravic, ki jih podeli država. Take igre na srečo so za mladoletnike prepovedane. Vsako komercialno sporočilo v korist zakonsko dovoljenega prirejatelja iger na srečo zlasti: - spremlja opozorilo proti čezmernemu ali patološkemu igranju ter obvestilo, ki napotuje na sistem obveščanja in pomoči, vzpostavljen prek telefonske linije za pomoč; - je prepovedano v publikacijah, namenjenih mladoletnikom; - je prepovedano v javnih storitvah spletnega komuniciranja, namenjenih mladoletnikom. Kdor s katerimi koli sredstvi predvaja ali razširja komercialno sporočilo, ki ni v skladu s temi določbami, se kaznuje z denarno kaznijo 100.000 evrov. Sodišče lahko znesek denarne kazni zviša na štirikratnik zneska oglaševalskih izdatkov, porabljenih za nedopustno operacijo.
9. BORZA
Podjetje lahko ponudi vpogled v zgodovino svojih borznih tečajev, pod pogojem, da so te borzne informacije opremljene z natančno časovno navedbo in navedbo vira. V primeru ponovnega prenosa tečajev, ki jih razširja strežnik S.B.F., se ti tečaji prikažejo brez komentarja. Če borzne informacije niso popolne, podjetje jasno navede vrsto prikazanega izvlečka (povprečni tečaj, morebitno tehtanje po obsegu itd.). Podjetje ne sme ponujati borznega svetovanja o svojih lastnih vrednostnih papirjih ali o vrednostnih papirjih skupine, ki ji pripada. Lahko pa omeni obstoj zunanje finančne analize. Splošneje podjetje v svoj kiosk finančnih informacij ne vključi priporočil za nakup ali prodajo vrednostnih papirjev, ki jih ima v svojem portfelju.
10. PONUDBE ZAPOSLITVE
Prepovedano je prek javne storitve spletnega komuniciranja ali po elektronski poti razširjati oglas o ponudbah zaposlitve ali poklicnih karierah, ki vsebuje trditve, ki so napačne ali bi lahko zavajale, zlasti glede brezplačnosti te storitve ali glede obstoja, dejanske razpoložljivosti, izvora, narave in opisa ponujenega delovnega mesta ali dela na domu, ponujenega plačila in stranskih ugodnosti ali kraja dela. Kazen je eno leto zapora in denarna kazen 37.500 evrov.
11. ZAVAJAJOČE OGLAŠEVANJE, VARSTVO POTROŠNIKOV
Ponudnik spletne strani mora zagotoviti, da sporočila, ki jih razširja, ne vsebujejo napačnih elementov (zavajajoče oglaševanje) ali elementov, ki bi lahko zavajali (zavajajoče oglaševanje). To torej velja za „nezaželeno pošto", to je tehniko množičnega pridobivanja strank, ki je v tem, da se s pomočjo iskalnika brez predhodne privolitve pošlje isto oglaševalsko sporočilo na seznam prejemnikov. Za vsako ponudbo prodaje blaga ali opravljanja storitev, ki se potrošniku poda na daljavo, je trgovec dolžan navesti ime svojega podjetja, svoje telefonske kontaktne podatke ter naslov svojega sedeža in, če je drugačen, naslov poslovne enote, odgovorne za ponudbo, ter ime osebe, ki velja za odgovornega urednika.
12. ZAKONSKE DOLOČBE O PREPOVEDANIH DROGAH
Spodbujanje k nezakoniti uporabi prepovedanih drog ali k trgovini z drogami, tudi če temu spodbujanju ni bilo sledeno, ali dejanje prikazovanja teh kaznivih dejanj v ugodni luči se kaznuje s petimi leti zapora in denarno kaznijo 75.000 evrov. Spodbujanje, tudi če mu ni bilo sledeno, k uporabi snovi, ki se prikazujejo kot snovi ali rastline z učinki snovi ali rastlin, razvrščenih med prepovedane droge, se kaznuje z enakimi kaznimi. Dejanje olajševanja, s katerimi koli sredstvi, nezakonite uporabe prepovedanih drog, pridobivanja prepovedanih drog z izmišljenimi ali ustrežljivimi recepti ali dobave prepovedanih drog na podlagi predložitve takih receptov ob poznavanju njihove izmišljene ali ustrežljive narave se kaznuje z enakimi kaznimi. Spodbujanje mladoletnika k uporabi prepovedanih drog se kaznuje s petimi leti zapora in denarno kaznijo 100.000 evrov, zvišano na sedem let zapora in denarno kazen 150.000 evrov, če je mladoletnik mlajši od 15 let. Spodbujanje mladoletnika k trgovini s prepovedanimi drogami se kaznuje s sedmimi leti zapora in denarno kaznijo 150.000 evrov, zvišano na deset let zapora in denarno kazen 300.000 evrov, če je mladoletnik mlajši od 15 let. Nezakonita pridelava ali izdelava prepovedanih drog se kaznuje z dvajsetimi leti strogega zapora in denarno kaznijo 7.500.000 evrov. Nezakonit uvoz ali izvoz prepovedanih drog se kaznuje z desetimi leti zapora in denarno kaznijo 7.500.000 evrov. Ta dejanja se kaznujejo s tridesetimi leti strogega zapora in denarno kaznijo 7.500.000 evrov, če jih stori organizirana tolpa.
13. INFORMACIJE
13.1 Avtentikacija informacij
Vir informacije mora biti jasno naveden, v primeru komentarja pa mora biti njegov avtor poimensko naveden.
13.2. Napačne informacije
Dejanje sporočanja ali razkrivanja napačnih informacij s ciljem, da bi osebe verjele, da bo storjeno ali da je bilo storjeno za osebe nevarno uničenje, poškodovanje ali poslabšanje, ali sporočanja ali razkrivanja napačnih informacij, ki osebe navedejo k veri o nesreči in lahko povzročijo nepotrebno posredovanje reševalnih služb, se kaznuje z dvema letoma zapora in denarno kaznijo 30.000 evrov.
14. DISKRIMINACIJA
Diskriminacija je vsako razlikovanje med fizičnimi osebami na podlagi njihovega izvora, spola, družinskega položaja, zdravstvenega stanja, invalidnosti, navad, političnih prepričanj, sindikalnih dejavnosti ali njihove dejanske ali domnevne pripadnosti ali nepripadnosti določeni etnični skupini, narodu, rasi ali veroizpovedi. Diskriminacija zajema tudi vsako razlikovanje med pravnimi osebami na podlagi izvora, spola, družinskega položaja, zdravstvenega stanja, invalidnosti, navad, političnih prepričanj, sindikalnih dejavnosti ali dejanske ali domnevne pripadnosti ali nepripadnosti članov ali določenih članov teh pravnih oseb določeni etnični skupini, narodu, rasi ali veroizpovedi. Diskriminacija fizične ali pravne osebe se kaznuje s tremi leti zapora in denarno kaznijo 45.000 evrov, če je zlasti v tem, da se zavrne dobava blaga ali storitev ali da se dobava blaga ali storitev pogojuje s pogojem, ki temelji na enem od zgoraj navedenih elementov.
15. KRŠITEV PRIKAZA OSEBE
Dejanje objave, s katerimi koli sredstvi, montaže, izdelane z besedami ali podobo osebe brez njene privolitve, kadar ni očitno, da gre za montažo, ali kadar to ni izrecno navedeno, se kaznuje z enim letom zapora in denarno kaznijo 15.000 evrov.
16. VARSTVO OSEBE
Dejanje namernega poseganja, s katerim koli postopkom, v zasebno življenje druge osebe je zajeto v kazenskem zakoniku.
17. INTELEKTUALNA LASTNINA IN NELOJALNA KONKURENCA
Zakonik o intelektualni lastnini prepoveduje vsakršno reprodukcijo umskega dela brez privolitve njegovega avtorja. Prav tako vsaka nezakonita uporaba znamke pomeni kršitev, vključno v metaoznakah spletnih strani. Poleg tega so programska oprema, povezana s spletnimi stranmi, in z njo povezana tehnologija zaščitene in se smejo reproducirati le z izrecno privolitvijo imetnika pravic. Ne glede na dejanja, ki bi lahko utemeljila kršitev, je mogoče vsako prisvojitev pravic, ki pripadajo drugi osebi, preganjati na podlagi nelojalne konkurence in zajedalskih praks ter utemeljiti odgovornost kršitelja. Zlasti je pred vstavitvijo globoke povezave, ki kaže na spletno stran tretje osebe, priporočljivo preveriti, ali je taka povezava zakonita, ali pridobiti dovoljenje ciljne strani, da se prepreči vsako dejanje, ki bi se pozneje lahko izkazalo za nelojalno konkurenco.
18. OSEBNI PODATKI
Vsaka fizična ali pravna oseba, ki zbira osebne podatke, bodisi neodplačno bodisi odplačno, je dolžna vložiti ustrezno prijavo avtomatizirane obdelave postopka zbiranja takih podatkov. Na primer, navaden e-poštni naslov velja za osebni podatek, katerega zbiranje je zato treba prijaviti. Gre tudi za to, da se osebe, katerih podatki se zbirajo, obvesti o namenu izvedene obdelave, o njihovi pravici do popravka in po potrebi o njihovi pravici do ugovora glede podatkov, ki se nanašajo nanje.